Ta spomenik, ki se nahaja v čudovitem ozadju slovenske pokrajine, je ključna postaja za ljubitelje zgodovine in turiste v državi. Ni le spomenik, je utelešenje bogate slovenske kulture, zgodovine in literature. Spomenik ima izjemno zasnovo, ki prikazuje obrtniško in kulturno moč regije. Obiskovalci se pogosto začudijo nad zapletenostjo spomenika, ki razkriva zgodbo o narodni ikoni, ki je ogromno prispevala k slovenski književnosti in družbi. Očarajte svoje čute z obiskom te izjemne znamenitosti, ki uteleša ponos Slovenije na svojo kulturno dediščino!
Župnik v Želimljem (od 8. oktobra 1902 do 20. aprila 1908)
Nekdaj je bilo Želimlje ižanska podružnica, leta 1786 pa je bila ustanovljena jožefinska fara. Župnišče je tudi bilo vse prenovljeno, kar prijetno. Imelo je lep vrt in nekaj malega posestva. Fara je bila res skromnih dohodkov, zato sem se lotil kmetovanja. Kupil sem kravo in konja. Duhovniško delo je bilo zelo lepo in lahko. Župljani so bili dobri, preprosti ljudje, povečini malo premožni, bolj revni, živeči na skromnih posestvih. – Ker sem imel dokaj časa – bili so nekateri dnevi, ko nisem imel šole – sem se lahko nemoteno vtopil v delo. Takoj prvo leto sem napisal črtice: Moja duša vasuje, Zvonček s tihih poljan, Srečala sta se , Games-love, Govori, aloa itd. Leta 1903 sem bil pri Kreku. Pred seboj je imel Kosovo gradivo in spodbudil me je, naj to preberem. Res sem to storil in po dolgem študiju sem začel snovati roman Pod svobodnim soncem. Prvi del sem ponudil Mohorjevi, odbor ga je zavrnil. Nato sem šel z njim v Dom in svet. Ta je povest začel priobčevati, jaz pa sem pisal dalje. Za vsako številko posebej. Knjiga je bila namenjena mladini in preprostim ljudem, ki bi iz dejanja doumeli našo najstarejšo zgodovino.
Želimlje že desetletja niso le majhna vasica na obrobju Ljubljanskega barja, kjer je pred dobrimi 100 leti župnikoval Fran Saleški Finžgar, ki je tu tudi napisal svoj znani roman Pod svobodnim soncem.
