Poljane so krajevno ime za skupino gospodarskih poslopij v bregu nad cesto, ki pelje mimo igrišča proti Turjaku. Domnevamo, da so to še ostanki poslopij turjaškega posestva, ki ga opisuje Valvasor kot Polant.12 Tu je bila sloveča kobilarna. Današnja gradbena situacija se sicer zelo razlikuje od Valvasorjeve, vendar pa lahko v eni izmed stavb še zasledimo ostanke zidu z oporniki, ki pričajo o starejši gradnji. Vsekakor pa lokacija, izraba in ime kraja popolnoma ustrezajo Valvasorjevemu zapisu. Pozneje so kobilarno preselili na Ig, na Poljanah pa so imeli rejo psov. Potrebna je podrobnejša stavbna analiza in vsak poseg naj se izvaja pod strokovnim nadzorom. Kazalo bi tudi preučiti možnosti za ponovno rejo konj. Med lokacije z določeno zgodovinsko vrednostjo sodi tudi prostor pod Poljanami, kjer so bili še do druge svetovne vojne urejeni bazeni za gojenje žab, hrane za ribe v ribogojnicah.13 V letih po prvi svetovni vojni je to dejavnost upravljal naš slikar Franke.14 Primeren preskus te dejavnosti bi veljalo vključiti v proces družbenega planiranja. Za Poljanami, na ravni gozdni zajedi, imenovani »Gartelc«, je bil smrekov razsadnik. Turjaški so potrebovali sadike za obnovo lastnih gozdov in so jih tudi prodajali po vsej državi. Prostor je sedaj njiva in travnik.
