Valentinovo, praznik zaljubljencev, ki ga danes praznujemo širom sveta, ima globoke korenine, ki segajo v zgodnje obdobje krščanstva in predkrščanske tradicije. Čeprav je danes znan predvsem po razkošnih gestah ljubezni in romantike, pa je bil njegov izvor bolj povezan s kruto zgodbo svetnika, kot s cvetjem in čokolado.
Za samo valentinovo pa so še vedno najbolj priljubljene vrtnice, saj simbolizirajo osnovni pomen Valentinovega praznika – ljubezen. Rdeče vrtnice izražajo močna čustva – ljubezen, strast ali poželenje, bele vrtnice simbolizirajo nedolžnost, zvestobo in nov začetek. Z roza odtenki lahko izrazite hvaležnost, rumenih pa bi se naj izogibali, saj simbolizirajo nezvestobo in zavist.
Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14.februarja. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo.
Pri nas Valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se pri nas vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo zamislijo o prazniku.
Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen. Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg Gregorjevega (12. marec) in Vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. Zanimivo je, da v Beli krajini pravijo, da je Valentinovo prvi spomladanski dan.
Valentinovo, tudi god svetega Valentina ali praznik svetega Valentina, se praznuje vsako leto štirinajstega februarja.
Gre za prvotni krščanski god v čast enemu ali dvema zgodnjima mučencema po imenu sveti Valentin. Skozi poznejše ljudske običaje je v številnih delih sveta postal pomemben kulturni, verski in komercialni praznik romantike in ljubezni.
O različnih Valentinih, povezanih s štirinajstim februarjem, govorijo številne zgodbe o mučencih, vključno s pripovedjo o zaprtju svetega Valentina v Rimu zaradi oznanjevanja preganjanim kristjanom v Rimskem cesarstvu v tretjem stoletju.
Po eni od rimskih legend naj bi sveti Valentin vrnil vid slepi hčeri svojega ječarja. Z ljubeznijo so ga bolj povezali številni poznejši dodatki legendi. V 18-em stoletju so na primer dodali, da je ječarjevi hčeri pred usmrtitvijo v slovo napisal pismo s podpisom »tvoj Valentin«. Po drugi legendi naj bi sveti Valentin poročal krščanske vojake, ki se jim je bilo prepovedano poročiti.
Tako, da ne bomo govorili, da smo ta praznik pripeljali iz Amerike in ga komercialno obarvali.
Slovenci poleg Valentinovega kot dan ljubezni praznujemo tudi Gregorjevo. 12. marec je znan kot dan, ko se ptički ženijo in s tem oznanjajo prihod pomladi. Ta praznik je obdan z zanimivimi običaji, ki navdušujejo predvsem otroke. Medtem, ko so otroci nekoč iskali pogače v drevju, so odrasli spuščali sveče/luči po vodi.
Valentinovo je dan, ki ga lahko upravičeno praznujemo s podarjanjem LJUBEZNI na takšen ali drugačen način.
Zavedati se moramo le tega, da je življenje minljivo, ljubezen pa je to kar nas dela srečne, zadovoljne, pogumne in srčne. Zanjo se je vredno vedno potruditi.
