Tepežni dan

V zadnjih letih smo uvozili številne tuje praznike, na bogato zakladnico slovenskih ljudskih šeg in običajev pa pozabljamo. Eden takih je Tepežni dan ali tepežkanje. To je bil edini dan, ko so lahko otroci tepli odrasle. V roke so vzeli šibo in tepežkali najprej mamo in očeta potem pa še sosede in sorodnike. Ti so jim, da bi se jih znebili, darovali jabolka, suhe hruške, pest orehov, kos potice, peciva ali kruha. Tam, kjer tepežkarjem niso hoteli odpreti, je kmalu na vrata potrkala nesreča. Ta običaj pa izvira še iz poganskih časov – zelena veja je bila simbol življenja in plodnosti, zato so ljudje z njo udrihali po zemlji, živini in tudi mladih ženskah.